Moja zgodba
VEČ ...|16. 3. 2025
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.
Moja zgodba
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.
VEČ ...|16. 3. 2025
Kulturni utrinki
VEČ ...|28. 2. 2025
Umrl Mirko Cuderman, Dramina zvočna knjižnica
V 95. letu je umrl dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov. Za svoje delo je prejel več nagrad in odlikovanj: Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011) in nazadnje leta 2022 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Programska platforma Dramina zvočna knjižnica je od danes obogatena z novim zvočnim posnetkom, ki vsebinsko zajema poezijo med obema svetovnima vojnama: od Alojza Gradnika do Antona Podbevška in Srečka Kosovela.
Kulturni utrinki
Umrl Mirko Cuderman, Dramina zvočna knjižnica
V 95. letu je umrl dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov. Za svoje delo je prejel več nagrad in odlikovanj: Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011) in nazadnje leta 2022 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Programska platforma Dramina zvočna knjižnica je od danes obogatena z novim zvočnim posnetkom, ki vsebinsko zajema poezijo med obema svetovnima vojnama: od Alojza Gradnika do Antona Podbevška in Srečka Kosovela.
VEČ ...|28. 2. 2025
Informativne oddaje
VEČ ...|27. 2. 2025
Mozaik dneva dne 27. 2.
- Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA.
- Merše: predlog nepremičninskega davka dokazuje, da vlada nima stika z realnostjo.
- Umrl je duhovnik, zborovodja in Prešernov nagradjenec Mirko Cuderman.
- Vreme: Jutri bo precej oblačno, v severni Sloveniji bodo plohe, v višjih legah tudi snežne.
Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 27. 2.
- Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA.
- Merše: predlog nepremičninskega davka dokazuje, da vlada nima stika z realnostjo.
- Umrl je duhovnik, zborovodja in Prešernov nagradjenec Mirko Cuderman.
- Vreme: Jutri bo precej oblačno, v severni Sloveniji bodo plohe, v višjih legah tudi snežne.
VEČ ...|27. 2. 2025
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|20. 2. 2024
Romanje v Marijino dolino
Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero. Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.
Slovencem po svetu in domovini
Romanje v Marijino dolino
Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero. Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.
VEČ ...|20. 2. 2024
Naš gost
VEČ ...|5. 2. 2022
Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman
Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot.
Naš gost
Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman
Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot.
VEČ ...|5. 2. 2022
Komentar tedna
VEČ ...|4. 2. 2022
Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani
Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.
Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.
Komentar tedna
Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani
Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.
Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.
VEČ ...|4. 2. 2022
Kulturni utrinki
VEČ ...|20. 1. 2022
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman
Kulturni utrinki
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman
VEČ ...|20. 1. 2022
Informativne oddaje
VEČ ...|3. 12. 2021
Mozaik dneva dne 3. 12.
- Predpraznično zaostrovanje ukrepov: Vlada prepoveduje strežbo hrane in pijače na stojnicah.
- Ministrstvo o plačilu zdravljenja s strani necepljenih: To bi povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva.
- Na čelo uprave Luke Koper Boštjan Napast.
- Kajetan Gantar in Mirko Cuderman velika Prešernova nagrajenca.
- Vreme: Jutri bo delno jasno, jutro bo hladno in po nižinah megleno.
Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 3. 12.
- Predpraznično zaostrovanje ukrepov: Vlada prepoveduje strežbo hrane in pijače na stojnicah.
- Ministrstvo o plačilu zdravljenja s strani necepljenih: To bi povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva.
- Na čelo uprave Luke Koper Boštjan Napast.
- Kajetan Gantar in Mirko Cuderman velika Prešernova nagrajenca.
- Vreme: Jutri bo delno jasno, jutro bo hladno in po nižinah megleno.
VEČ ...|3. 12. 2021
Priporočamo
|
Aktualno
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|4. 11. 2025
Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.
Moja zgodba
VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Za življenje
VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Naš pogled
VEČ ...|4. 11. 2025
Evtanazija ni edina možnost
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Pogovor o
VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Od slike do besede
VEČ ...|4. 11. 2025
France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Večer za zakonce in družine
VEČ ...|4. 11. 2025
Smrt otroka v času nosečnosti in žalovanje
Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|4. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|4. 11. 2025
Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.