Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero. Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.
Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero. Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.
Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot.
Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot.
Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.
Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.
Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.
Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.
Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.
Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.
V prvem delu današnje oddaje O klasiki drugače smo predstavili nekaj evharističnih pesmi, v drugem delu pa zborovodjo, dr. Mirka Cudermana. Ste vedeli, da se je preizkusil tudi kot skladatelj?
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
Več kot 70 let rojaki na vzhodu Francije za prvi maj poromajo v Habsterdick. V svetišču je tudi vitraž brezjanske Matere Božje in vsak četrtek je tam tudi slovenska sveta maša. Jutrišnjo slovesnost pa bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Župnik in delegat Jože Kamin je še povedal, da bo popoldanski program po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu. Omenjeni koncert bo v zahvalo dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Pričakujejo tudi rojake iz Stuttgarta in Luksemburga.
Andrej Majcen je poletne počitnice preživljal pri babici Julki in dedku Lojzu, ki je bil vlakovodja. Občudoval je dedka in si želel, da bi tudi sam lahko potoval in videl svet.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.