Moja zgodba

VEČ ...|16. 3. 2025
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

spominpolitikaFrancka AnžinLidija ČušinMirko CudermanRenato PodbersičMarta KeršičMirjam Dujo Jurjevčičslovenci v avstraliji

Moja zgodba

Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

VEČ ...|16. 3. 2025
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Jože Bartolj

spominpolitikaFrancka AnžinLidija ČušinMirko CudermanRenato PodbersičMarta KeršičMirjam Dujo Jurjevčičslovenci v avstraliji

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 2. 2025
Umrl Mirko Cuderman, Dramina zvočna knjižnica

V 95. letu je umrl dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov. Za svoje delo je prejel več nagrad in odlikovanj: Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011) in nazadnje leta 2022 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Programska platforma Dramina zvočna knjižnica je od danes obogatena z novim zvočnim posnetkom, ki vsebinsko zajema poezijo med obema svetovnima vojnama: od Alojza Gradnika do Antona Podbevška in Srečka Kosovela.

Umrl Mirko Cuderman, Dramina zvočna knjižnica

V 95. letu je umrl dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov. Za svoje delo je prejel več nagrad in odlikovanj: Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011) in nazadnje leta 2022 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Programska platforma Dramina zvočna knjižnica je od danes obogatena z novim zvočnim posnetkom, ki vsebinsko zajema poezijo med obema svetovnima vojnama: od Alojza Gradnika do Antona Podbevška in Srečka Kosovela.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Umrl Mirko Cuderman, Dramina zvočna knjižnica

V 95. letu je umrl dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov. Za svoje delo je prejel več nagrad in odlikovanj: Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011) in nazadnje leta 2022 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Programska platforma Dramina zvočna knjižnica je od danes obogatena z novim zvočnim posnetkom, ki vsebinsko zajema poezijo med obema svetovnima vojnama: od Alojza Gradnika do Antona Podbevška in Srečka Kosovela.

VEČ ...|28. 2. 2025
Umrl Mirko Cuderman, Dramina zvočna knjižnica

V 95. letu je umrl dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov. Za svoje delo je prejel več nagrad in odlikovanj: Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011) in nazadnje leta 2022 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Programska platforma Dramina zvočna knjižnica je od danes obogatena z novim zvočnim posnetkom, ki vsebinsko zajema poezijo med obema svetovnima vojnama: od Alojza Gradnika do Antona Podbevška in Srečka Kosovela.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 2. 2025
Mozaik dneva dne 27. 2.

  • Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA.
  • Merše: predlog nepremičninskega davka dokazuje, da vlada nima stika z realnostjo.
  • Umrl je duhovnik, zborovodja in Prešernov nagradjenec Mirko Cuderman.
  • Vreme: Jutri bo precej oblačno, v severni Sloveniji bodo plohe, v višjih legah tudi snežne.

Mozaik dneva dne 27. 2.

  • Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA.
  • Merše: predlog nepremičninskega davka dokazuje, da vlada nima stika z realnostjo.
  • Umrl je duhovnik, zborovodja in Prešernov nagradjenec Mirko Cuderman.
  • Vreme: Jutri bo precej oblačno, v severni Sloveniji bodo plohe, v višjih legah tudi snežne.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 27. 2.
  • Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA.
  • Merše: predlog nepremičninskega davka dokazuje, da vlada nima stika z realnostjo.
  • Umrl je duhovnik, zborovodja in Prešernov nagradjenec Mirko Cuderman.
  • Vreme: Jutri bo precej oblačno, v severni Sloveniji bodo plohe, v višjih legah tudi snežne.
VEČ ...|27. 2. 2025
Mozaik dneva dne 27. 2.
  • Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA.
  • Merše: predlog nepremičninskega davka dokazuje, da vlada nima stika z realnostjo.
  • Umrl je duhovnik, zborovodja in Prešernov nagradjenec Mirko Cuderman.
  • Vreme: Jutri bo precej oblačno, v severni Sloveniji bodo plohe, v višjih legah tudi snežne.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 2. 2024
Romanje v Marijino dolino

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

Romanje v Marijino dolino

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Marijino dolino

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

VEČ ...|20. 2. 2024
Romanje v Marijino dolino

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|5. 2. 2022
Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

spominživljenje Prešernova nagrada 2022Prešernov nagrajenecdr. Mirko CudemanConsortium MusicumSlovenski komorni zborKomorni zbor RTV

Naš gost

Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

VEČ ...|5. 2. 2022
Prešernov nagrajenec dr. Mirko Cudeman

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

Jure Sešek

spominživljenje Prešernova nagrada 2022Prešernov nagrajenecdr. Mirko CudemanConsortium MusicumSlovenski komorni zborKomorni zbor RTV

Komentar tedna

VEČ ...|4. 2. 2022
Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

komentar

Komentar tedna

Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

VEČ ...|4. 2. 2022
Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

Mirjana Furlan

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2022
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

kulturaglasbaMirko Cuderman

Kulturni utrinki

Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman
VEČ ...|20. 1. 2022
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme dirigent in muzikolog Mirko Cuderman

Jože Bartolj

kulturaglasbaMirko Cuderman

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 12. 2021
Mozaik dneva dne 3. 12.

  • Predpraznično zaostrovanje ukrepov: Vlada prepoveduje strežbo hrane in pijače na stojnicah.
  • Ministrstvo o plačilu zdravljenja s strani necepljenih: To bi povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva.
  • Na čelo uprave Luke Koper Boštjan Napast.
  • Kajetan Gantar in Mirko Cuderman velika Prešernova nagrajenca.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno, jutro bo hladno in po nižinah megleno.

Mozaik dneva dne 3. 12.

  • Predpraznično zaostrovanje ukrepov: Vlada prepoveduje strežbo hrane in pijače na stojnicah.
  • Ministrstvo o plačilu zdravljenja s strani necepljenih: To bi povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva.
  • Na čelo uprave Luke Koper Boštjan Napast.
  • Kajetan Gantar in Mirko Cuderman velika Prešernova nagrajenca.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno, jutro bo hladno in po nižinah megleno.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 3. 12.
  • Predpraznično zaostrovanje ukrepov: Vlada prepoveduje strežbo hrane in pijače na stojnicah.
  • Ministrstvo o plačilu zdravljenja s strani necepljenih: To bi povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva.
  • Na čelo uprave Luke Koper Boštjan Napast.
  • Kajetan Gantar in Mirko Cuderman velika Prešernova nagrajenca.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno, jutro bo hladno in po nižinah megleno.
VEČ ...|3. 12. 2021
Mozaik dneva dne 3. 12.
  • Predpraznično zaostrovanje ukrepov: Vlada prepoveduje strežbo hrane in pijače na stojnicah.
  • Ministrstvo o plačilu zdravljenja s strani necepljenih: To bi povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva.
  • Na čelo uprave Luke Koper Boštjan Napast.
  • Kajetan Gantar in Mirko Cuderman velika Prešernova nagrajenca.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno, jutro bo hladno in po nižinah megleno.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|15. 7. 2025
Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Tadej Sadar

Spominjamo se

VEČ ...|16. 7. 2025
Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Rožni venec

VEČ ...|16. 7. 2025
Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče

Od slike do besede

VEČ ...|15. 7. 2025
Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Mateja Subotičanec